Manualna terapija

»Manualna medicina je diagnostična in terapevtska veja uradne medicine, ki jo izvajajo tudi fizioterapevti (manualna terapija). Ukvarja se predvsem s strukturalnimi spremembami gibalnega sistema, ki ob morebitni poškodbi povzroča bolečine ter funkcionalne motnje. Manualni terapevt najprej opravi manualno celotno diagnostiko vsakega posameznika, pri kateri temeljito prouči mišično skeletni sistem obravnavanega človeka, ne glede na oziranje ali že ima postavljeno zdravniško diagnozo.

Fizioterapevt opravi pregled v celoti. Pregled obsega temeljit pogovor, pregled dosedanje dokumentacije, opravi specifičen ogled in otipa posamezne strukture celotnega telesa. Pri tem fizioterapevt preveri »stanje kože in podkožnega tkiva, napetost mišic in njihovih ovojnic (fascij), položaj posameznih sklepov, ki so potrebni obravnave in njihovo gibljivost«.                  Po pregledu se odloči za načrt manualne terapije. Manualna  terapija ni namenjena izključno lajšanju bolečin, temveč s svojimi tehnikami vpliva na zdravljenje celotnega telesa. »Osredotoča se predvsem na ponovno vzpostavitev normalnega položaja vretenc in sklepov ter njihovo naravno gibanje«. Terapevt pri izvajanju terapije uporablja prst, s katerim izvaja natančno določen pritisk na obravnavani sklep. Posledica manualne terapije je, da se mišice in sklepi povrnejo v svoj fiziološki prostor.

»Fascije (ovojnice) veljajo za največji sistem v človeškem telesu. So vezivno tkivo, ki poleg mehanične opore ostalim mehkotkivnim strukturam omogoča tekoče in neboleče gibanje posameznika. Če pride do preobremenitve posameznega dela telesa oziroma poškodbe mehkih tkiv, zvinov, zlomov in/ali morebitnih operativnih posegov, lahko pride do okvare drsenja plasti v globoki fasciji, kar privede do poškodbe proprioceptivnih končičev. Ta disfunkcija privede do zmanjšanja viskoznosti hialuronske kisline, posledično se zmanjša tudi aktivacija mišičnega vretena«.

Vzroki, ki vodijo do zgoščenih fascij v telesu, so lahko tudi psihološki: depresija, stres in anksioznost. Povod za nastanek so lahko tudi termične spremembe, kot so: povišana temperatura, mraz in vlažnost. Zanemarljivi vzroki pa niso niti kemični, med katere štejemo:

»pomanjkanje vitaminov/mineralov, preveč hrane, zastrupljena hrana, infekcije, hormonsko neravnovesje in metabolni procesi. Fascija je elastična in zanjo lahko trdimo, da je do neke določene stopnje celo plastična, lahko jo spreminjamo. Z manipulacijo fascij vplivamo na globoko fascijo in viskoznost ekstracelularnegamatriksa. Med izvajanjem terapije terapevt manipulira posamezno točko koordinacije in s tem povzroča lokalno vnetje. Ti vnetni procesi pa nato spremenijo viskoznost ekstracelularnegamatriksa do te mere, da le-ta postane bolj tekoč. Posledično med terapijo pride do drsenja plasti v globoki fasciji, do večjega koordiniranega gibanja, povečanja proprioceptivnega občutka in zmanjšanje bolečine v nastavljenem položaju ali med samim gibanjem